Informacije za dolžnike

Prejel sem sklep o izvršbi. Koliko znaša moj dolg in kam ga lahko poravnam?

Dolg je sestavljen iz glavnice, zakonskih zamudnih obresti in stroškov izvršilnega postopka (stroški sodišča, odvetnika, izvršitelja).

Podatke za plačilo dolga najdete tukaj. Pred plačilom za točno stanje dolga kontaktirajte izvršitelja po elektronski pošti.


Koliko časa imam za poravnavo dolga?

V izogib opravi izvršilnih dejanj morate dolg poravnati nemudoma. Obročno plačilo dolga ne zadrži oprave izvršilnih dejanj.

54. člen (Delna prostovoljna izpolnitev obveznosti)
Če dolžnik ali zanj kdo drug izvršitelju prostovoljno samo delno izpolni obveznost, opravi izvršitelj izvršbo v obsegu, kot je potrebno za kritje neporavnanega dela obveznosti. Izvršitelj v tem primeru ne sme odložiti ali prekiniti izvršilnih dejanj glede preostalega dela obveznosti.


Kdaj izvršitelj prične z opravo izvršilnih dejanj?

Izvršitelj mora skladno z zakonodajo pričeti z opravo izvršilnih dejanj najkasneje v roku 30 dni od prejema sklepa o izvršbi v delo. V praksi izvršitelj prične z opravo izvršilnih dejanj isti ali naslednji dan po prejemu sklepa.


Prejel sem »Poziv izvršitelja k plačilu«, vendar dolga ne morem poravnati. Kaj naj naredim?

Na vrata ali v poštni predalčnik ste prejeli dopis izvršitelja, v katerem vas poziva k poravnavi dolga, vendar sredstev za plačilo dolga nimate.

Čim prej stopite v kontakt z izvršiteljem. Izvršitelj bo sicer z izvršilnimi dejanji nadaljeval, kljub temu, da nimate sredstev za poravnavo dolga, vendar lahko z vašim sodelovanjem v postopku zmanjšate nadaljnje  izvršilne stroške (npr. stroške ključavničarja, stroške vleke vozil ipd.)


Prejel sem sklep o izvršbi v katerem je določen tudi izvršitelj, vendar dolg poravnava banka/delodajalec

Izvršilna sredstva tečejo hkrati. Tudi če delodajalec ali banka mesečno odtegujejo sredstva za poravnavo dolga, do celotne poravnave dolga so vsa izvršilna sredstva aktivna. Izvršitelj zaradi tega ne sme prekiniti z izvršilnimi dejanji.


Nimam ničesar, kar bi mi lahko zarubili. Izvršitelj mi bo povzročil le dodatne stroške. Kaj lahko storim?

Izvršitelj mora izvršiti sklep o izvršbi in opraviti vsa potrebna dejanja, ne glede na izjave dolžnika ali drugih. V takem primeru izvršitelju čim prej sporočite vaše kontaktne podatke in sodelujte v postopku izvršbe – s tem se boste izognili stroškom nasilnega vstopa v prostore, stroškom asistence policije, vleke vozil in podobno.


Živim pri starših/partnerju/prijateljih/v najemu, tukaj ni nič mojega, ne morete ničesar rubiti!

Izvršitelj mora opravljati izvršilna dejanja ne glede na s strani dolžnika ali koga tretjega zatrjevane ovire dejanske ali pravne narave. Rubež stvari opravi ne glede na ugovore, da se z rubežem kršijo katerekoli pravice durgih oseb na tej stvari. Rubež takih stvari se opravi samo, če ni mogoče zarubiti dovolj drugih stvari enake vrste, ki bi zadoščale za poplačilo upnika.

Dolžnika ali druge osebe, ki zatrjujejo, da na predmetih rubeža obstajajo pravice ali bremena, ki preprečujejo izvršbo oziroma jih je v postopku izvršbe ali zavarovanja potrebno upoštevati (npr. solastnina, skupna lastnina, lastnina in druge stvarne pravice, rubež davčnega organa), izvršitelj pozove, da predložijo dokaze, iz katerih izhaja verjetnost obstoja njihove pravice oziroma bremena ter podatke o osebnem imenu in prebivališču oziroma firmi, imenu in sedežu osebe, ki naj bi imela take pravice. Te podatke izvršitelj zaznamuje v zapisniku, vendar rubež stvari vseeno opravi.


Izvršitelj se sprehaja po stanovanju in fotografira, ampak jaz tega ne dovolim!

Izvršitelj delo opravlja na podlagi sklepa o izvršbi, zato vašega dovoljenja ne potrebuje. Pri opravljanju posameznih izvršilnih dejanj lahko izvršitelj fotografira predmete, na katerih poteka izvršba in kraj, kjer se opravlja dejanje. (39. člen Pravilnika o opravljanju službe izvršitelja)


Izvršitelja ne bom spustil v stanovanje!

Če je opravo izvršilnih dejanj potrebno opraviti v zaklenjenem prostoru in dolžnik ni navzoč ali prostora noče odpreti, opravi izvršitelj na podlagi odredbe sodišča nasilen vstop v prostore dolžnika. Odredbo izda sodišče izvršitelju že ob njegovi določitvi.

Izvršitelj lahko glede na okoliščine primera zaprosi za prisotnost in pomoč policije pri opravi posameznih izvršilnih dejanj, če naleti na upiranje ali ogrožanje ali če to utemeljeno pričakuje.

Stroški policije in stroški zamenjave ključavnice in deponiranja ključa so nadaljnji izvršilni stroški, ki bremenijo dolžnika.

42. in 45. člen Pravilnika o opravljanju službe izvršitelja; 49. in 51. člen Zakona o izvršbi in zavarovanju


Ali sem kazensko odgovoren, če oviram izvršitelja?

33. člen Zakona o izvršbi in zavarovanju
Denarna kazen

Sodišče lahko izreče denarno kazen dolžniku:
–       če izvršitelja ovira pri opravljanju posameznih dejanj izvršbe ali zavarovanja;
–       če ne dovoli ali ovira ogled nepremičnine ali njeno cenitev;

V primerih iz prejšnjega odstavka lahko sodišče izreče denarno kazen fizični osebi do 10.000 eurov, pravni osebi in podjetniku pa do 100.000 eurov. Če dolžnik, ki je fizična oseba ali podjetnik ne plača izrečene kazni v roku, ki ga določi sodišče, se kazen izterja po uradni dolžnosti, če to ni možno, pa izvrši tako, da se za vsakih začetih 100 eurov denarne kazni določi en dan zapora. Kazen zapora se izvrši po določbah zakona, ki ureja izvrševanje zaporne kazni.

299. člen Kazenskega zakonika (KZ-1)
Preprečitev uradnega dejanja ali maščevanje uradni osebi

(1) Kdor s silo ali grožnjo, da bo neposredno uporabil silo, prepreči ali poskusi preprečiti uradni osebi uradno dejanje, ki ga je nameravala opraviti v okviru svojih pravic, ali jo na enak način prisili, da opravi uradno dejanje, se kaznuje z zaporom od treh mesecev do dveh let.

(2) Če storilec ob storitvi dejanja iz prvega odstavka tega člena huje razžali uradno osebo, grdo ravna z njo ali ji prizadene lahko telesno poškodbo ali pa ji grozi z uporabo orožja ali nevarnega predmeta ali sredstva, se kaznuje z zaporom od šestih mesecev do petih let.


Sklep še ni pravnomočen, izvršitelj pa hoče rubiti!
46. člen Zakona o izvršbi in zavarovanju (Izvršba na podlagi nepravnomočnega sklepa)
Izvršba se začne opravljati pred pravnomočnostjo sklepa o izvršbi, če zakon za posamezna izvršilna dejanja ne določa drugače. Upnik ne more biti poplačan pred pravnomočnostjo sklepa o izvršbi.

Katere stvari so izvzete iz izvršbe?

79. člen Zakona o izvršbi in zavarovanju
(Predmeti, izvzeti iz izvršbe)

Predmet izvršbe niso:

  1. obleka, obutev, perilo in drugi predmeti za osebno rabo ter posteljnina, posoda, pohištvo, štedilnik, hladilnik, pralni stroj in druge za gospodinjstvo potrebne stvari, kolikor je vse to nujno potrebno dolžniku in članom njegovega gospodinjstva;
  2. hrana in kurjava, potrebni dolžniku in članom njegovega gospodinjstva za šest mesecev;
  3. delovna in plemenska živina, kmetijski stroji in druge delovne priprave, ki so dolžniku kmetu nujni za kmetijsko dejavnost, ter seme za uporabo na njegovem gospodarstvu in krma za živino za štiri mesece;
  4. predmeti, ki so dolžniku, ki opravlja javno službo ali znanstveno, umetniško ali drugo delo kot poklic, nujno potrebni za opravljanje njegovega dela;
  5. gotovina dolžnika, ki ima stalne mesečne prejemke, do mesečnega zneska, ki je po zakonu izvzet iz izvršbe, v sorazmerju s časom do naslednjih prejemkov;
  6. redi, medalje, vojne spomenice in druga odličja in priznanja, poročni prstan, osebna pisma, rokopisi in drugi osebni dolžnikovi spisi ter slike oziroma fotografije družinskih članov;
  7. pripomočki, ki so bili dani invalidu ali drugi osebi s telesnimi hibami na podlagi predpisa, ali si jih je sam nabavil, in so nujni za opravljanje njegovih življenjskih funkcij.

Zadnja posodobitev

5 junija 2024, 21:42